​Že tako stresno prenehanje zakonske zveze ali partnersta se lahko zaradi delitve skupnega premoženja spremeni v pravo »vojno zakoncev Rose«. Prizadeta bivša partnerja namreč preko premoženja nadaljujeta z medsebojnim obračunavanjem. Pravde zaradi delitve skupnega premoženja zato veljajo na sodišču za ene najzahtevnejših in lahko trajajo več let. Z odločitvijo sodišča običajno ni zadovoljen nihče, zato velikokrat sledi še pritožba, nemalokrat tudi izredna pravna sredstva in bivša partnerja sta lahko zaradi tega spora še več let »ujeta« v sodni bitki. 

​Mediacija nam omogoča, da se partnerja sočasno dogovoriti vse potrebno glede otrok (če jih imata) in istočasno dosežeta tudi dogovor glede skupnega premoženja. Na ta način celovito in dokončno uredita vsa medsebojna vprašanja. Mediator jima pri tem z uporabo mediacijskih tehnik pomaga, da od čustvenega preideta na bolj racionalen način komunikacije. Mediacija je tako veliko hitrejša, učnkovitejša, pa tudi cenejša od sodišča. Če bivša partnerja dosežen dogovora o premoženju zapišeta kot  poravnavo v obliki notarskega zapisa, pa hkrati  dobita še povsem enak izvršilni naslov kot v primeru sodbe. To pomeni, da lahko v primeru neizvrševanja dogovora zahtevata neposredno izvršbo. 

​Povprečen čas trajanja mediacije glede skušnega premoženja: 2 do 3 dvo-urna mediacijska srečanja. 

Prenehanje zakonske zveze ali razhod z dolgoletnim partnerjem je izjemno čustven, pa tudi stresen dogodek. To velja tako za partnerja, ki se razhajata, kot tudi za njune otroke ali druge sorodnike. V že tako zahtevni čustveni situaciji pa je treba urediti še kup stvari – med drugim razdeliti skupno premoženje in se dogovoriti vse potrebno glede skupnih otrok. 

V primeru skupnih mladoletnih otrok je potrebno določiti kdo bo zakoniti skrbnik, pri katerem bo živel otrok, kako bodo potekali stiki z drugim staršem in kakšna bo preživnina. Partnerja, ki se razhajata sta običajno v sporu in čustveno zelo prizadeta, zato sta le redko sposobna sama doseči medsebojni dogovor, zato se zadeva veliko krat konča na sodišču, kjer nato sodnik odloča o naših otrocih in o našem življenju.

​Mediacija je na tem področju izjemno uspešna in ob pomoči nevtralnega mediatorja sta starša velikokrat sposobna doseči sporazumen dogovor o vseh odprtih vprašanjih. Mediator omogoča varno okolje v katerem z uporabo mediacijskih tehnik in ob iskanju skupnih interesov vzpostavi porušeno komunikacijo. Starša usmeri v iskanje najboljših rešitev za njune skupne otroke in išče dogovore in pogoje, ki bi otrokom in staršem omogočali normalno življenje tudi po koncu partnerske zveze. Ne glede na prenehanje partnerstva bo starša namreč do konca življena povezovalo starševstvo in skupni otrok, kar pomeni tudi nujno dogovarjanjaje in komunikacijo. 

​Mediator o ničemer ne odloča in dogovor mora biti sprejemljiv za oba starša. Zato so dogovori doseženi v mediaciji veliko bolj dolgotrajni in predstavljajo povsem drugo kvaliteto, kot je sodba sodnika. Omogočajo nadaljevanje starševskega odnosa in so veliko manj obremenilni za otroke in ostale vpletene.

​Povprečen čas trajanja družinske mediacije: 2 do 3 dvo-urna mediacijska srečanja.  Preberite, kako smo s pomočjo mediacije, uspešno sklenili sporazum v družinski zadevi.

Danes smo na drugem srečanju, po slabih petih urah, sklenili še en sporazum v družinski zadevi. Bivša partnerja, starša treh mladoletnih otrok in s kar nekaj skupnega premoženja, sta želela dogovor skleniti čim hitreje in brez posredovanja sodišča in odvetnikov. Več kot leto dni sta sama poskušala priti do dogovora, a brez uspeha. Mi smo se prvič sestali na začetku aprila, drugič danes in dogovorili smo vse potrebno: kdo bo imel skrbništvo nad otroci, kako bodo potekali stiki z drugim staršem, kakšna bo preživnina in kako naj se rezdeli skupno premoženje.

​Mediacija je tehnika reševanja sporov, ki je primerna praktično za vse vrste sporov – če le obstaja minimalna pripravljenost za dogovarjanje. Za mediatorja tudi ni ključno, da je poznavalec področja o katerem teče spor – to področje in samo vsebino spora običajno izjemno dobro poznata oba vpletena. Ona dva tudi najbolje razumeta v čem je dejanski problem in katere so možne poti do rešitve. 

​Mediator mora predvsem obvladati proces mediacije in mediacijske tehnike, ki mu omogočajo, da prekine bitko egov, zamer ter frustracij in vzpostavi pogoje minimalne in normalne komunikacije, ki omogoči pogajanja. Mediacija je zato primerna za vse vrste sporov, kjer teče spor o t.im. dejanskih vprašanjih – se pravi o vsebini in ne o pravu. Takšna pa je tudi večina problemov, le pravniki jih nato zakomplicirajo« in spremenijo v »pravne probleme«.

Še zlasti primerna je za spore med družinskimi člani (ločitve, dedovanja), sodelavci, strankami in poslovnimi partnerji. V mediaciji si namreč prizadevamo za sporazumno in dolgoročno rešitev, ki lahko pozitivno vpliva tudi na sam odnos.