Spori med člani družine se pojavljajo v vseh družinah. Če tudi pri vas prihaja do pogostih ali večjih sporov med družinskimi člani, si morda želite spoznati mediacijske tehnike, ki bi pomagale pri razreševanju konfliktov in olajšale življenje vaše družine. V vsakem primeru je vredno vsaj poskusiti.
Za začetek spodbujajte medsebojno razumevanje. Vsak naj ima priložnost, da v miru pove kaj ga teži in predstavi svoj pogled na zadevo. Kako člane spodbuditi k mirni izmenjavi mnenj in ustreznemu izražanju čustev, pa naslednjič.

Da vas bodo člani družine sploh sprejeli kot mediatorja v vaših družinskih sporih, morate delovati čim bolj nevtralno. Nevtralnost v družinskih zadevah je seveda težko zagotoviti, saj ste velikokrat osebno vpleteni. A vseeno si morate pri mediiranju prizadevati za nevtralnost in ne smete stopiti na nikogaršnjo stran! Zato je pomembno, da jasno zamejite čas, ko nastopate v tej vlogi. Recite npr.; “Vsi k mizi, sledi družinska mediacija.” Ali pa: »Sedaj sem za čas tega pogovora v vlogi mediatorja v tem sporu.« V času ko teče pogovor resnično ne izražajte mnenja, se ne opredeljujte in ne delite kritik ali nasvetov. Na začetku je vaša naloga predvsem vpletene spodbuditi k pogovoru – jih umiriti in jim zagotoviti, da bodo imeli možnost v miru predstaviti svoj pogled na zadevo na način, da jih bo druga stran morala poslušati in jih ne bo smela prekinjati. Takšno okolje morate tudi resnično zagotoviti. (se nadaljuje)

Da bi vse vpletene spodbudili k mirnemu in odkritemu pogovoru, morate na začetku pogovora postavite nekaj pravil. Pravila morajo biti preprosta, kratka in razumljiva. Recite npr.: »Da bi se lahko pogovorili vas prosim, da se poslušamo in si ne vpadamo v besedo. Vsak bo prišel na vrsto in vsak bo lahko povedal kako vidi to zadevo. Jaz bom vodil/a pogovor in pazil/a, da bo lahko vsak od vas govoril v miru in brez prekinjanja. Ali je to ok?«

Pri zadnjem vprašanju poglejmo vsakemu od udeležncev v oči, počakajmo da odgovori ali pokima in si na ta način pridobimo njihovo (tiho) soglasje z predlaganim načinom dela. Nato vprašajmo kdo bi hotel začeti. Če prostovoljca ni, ali pa se že takoj pojavi spor, osebo, ki bo začela določimo sami. Utemeljimo svojo odločitev, npr. »Sonja, videti si zelo jezna, a lahko poveš kaj te je tako razjezilo?«

V nadaljevanju družinske mediacije naj nato vsi vpleteni v miru predstavijo svoj pogled. Kot družinski mediator smo postavili odprto vprašanje, zdaj pa jih pustimo da zadevo opišejo s svojimi besedami – brez prekinitev ostalih in vaših podvprašanj. Kot mediitorji pri tem uporabljajmo eno najpomembnejših mediacijskih tehnik – tehniko aktivnega poslušanja, ki ima številne prednosti.

Poleg tega, da ne dovoljujemo prekinjanj (npr. recimo: “Prosim pusti Sonjo da pove do konca, tudi ti boš imel kmalu to možnost”.), se tudi mi vzdržimo podvprašanj. Ravno prosto pripovedovanje nam bo največ razkrilo o tem, kaj je tej osebi najbolj pomembno in kaj jo dejansko »muči«. Ter s tem kaj je njen resnični interes.

​Koristna komunikacijska znanja in veščine za še uspešnejše delo s strankami 

Vir: revija Odvetnik, št. 82. stran 36-39. 

Zaradi spora sta bila dolgoletna partnerja, družbenika (in solastnika) v lastnem podjetju tik pred sodno bitko in na tem, da podjetje bodisi (pod ceno) prodata, bodisi likvidirata. A kaj, ko se nista zmogla dogovoriti niti to, kakšna naj bo cena in kakšen delež vsakega od njiju.

Ko sta pred 15 leti začela iz nič si sicer še predstavljati nista mogla, da bosta nekoč imela tako uspešno podjetje z 18 zaposlenimi. Spočetka je bilo njuno sodelovanje odlično - imela sta vsak svoja znanja in sposobnosti in jih odlično kombinirala. Ker sta imela vsak svoje področje dela, konfliktov skoraj ni bilo.

Vse se je spremenilo v zadnjih letih, ko je podjetje raslo preko pričakovanj. Na koncu se nista strinjala o ničemer več - ne o strategiji, ne o načinu dela, ne o investicijah, ne o zaposlovanju/najemanju sodelavcev, ne o doprinosu vsakega izmed njiju.. Mlajši partner je bil prepričan, da dela veliko več in bolje in da je starejši partner zaspal tako pri delu, kot pri idejah. Starejši partner je menil, da se podcenjuje njegove znanje in izkušnje in da mlajši dela nepremišljene in tvegane poteze brez da bi se z njim posvetoval in uskladil. Starejši se je zato odločil, da izstopi iz podjetja in zahteva delež, za katerega je mislil, da mu pripada: v denarju, najkasneje v 6 mesecih. Mlajši se nikakor ni strinjal s finančno zahtevo starejšega, menil je, da je nerealna in nepravična. Poleg tega bi tako izplačilo uničilo podjetje, kar naj bi starejši partner dobro vedel.

Tik pred vložitvijo tožbe, sta oba pristala na mediacijo. Mediirali smo tri mesece, redno, 1 x na 14 dni. Vmes sta oba partnerja preverjala in raziskovala možne rešitve. Pa tudi razmišljala. Prejšnji teden smo podpisali poravnavo in odšli na skupno kosilo. Skozi ponovno vzpostavljen dialog, sta prišla do kreativne rešitve, ki zadovoljuje vse njune glavne interese. Hkrati rešitev kljub postopnemu umiku enega od njiju omogoča nadaljevanje obstoja podjetja, postopno izplačilo in določitev deležev na podlagi ocene izvedenca, ki bo temeljila na vnaprej znanih in usklajenih predpostavkah in parametrih. Brez mediacije jima ne bi uspelo, sta rekla. In predvsem brez mediacije ne bi bilo mogoče, da bi še sodelovala in sedela na skupnem kosilu, kot smo to počeli prejšjni teden.

V zadnjih letih je veliko število gospodarskih sporov posledica nesposobnosti dožnika, da bi v roku poplačal blago ali storitev. Upnik nekaj časa počaka, nato izgubi živce in vloži izvršbo. Dolžnik, ki še vedno nima denarja, vloži ugovor in prične se pravda..A tudi v takšnih primerih mediacija mnogokrat pripelje do sporazumne rešitve. Ob pomoči mediatorja sprti strani ponovno vzpostavita komunikacijo in če so prisotne prave osebe, npr. direktorji, se lahko pogovor o denarju spet spremeni v pogovor o poslu.

V POTENCIALU - Hiši mediacij na pogodbeni osnovi sodelujemo z najbolj izkušenimi slovenskimi mediatorji iz različnih področij (civilno, gospodarsko, delovno, družinsko..).  Več o možnostih mediacije in reševanju konfliktov v podjetjih >> 

​V poslovnem svetu najpogosteje prihaja do različnih sporov z dobavitelji in drugimi poslovnimi partnerji, sporov med družbeniki in osebami v vodstvu ter različnih organih družbe ter seveda do sporov med zaposlenimi (npr. podrejeni-nadrejeni). Podjetja in druga delovna okolja pa se med seboj ne razlikujejo po tem ali spore imajo ali ne, ampak po tem, kako dobro jih znajo preprečevati oz. kadar do njih pride, upravljati in razreševati.

​Raziskave dokazujejo, da lahko spori rezultirajo v slabšem ugledu podjetja (tako na trgu kot med zaposlenimi), hkrati pa lahko konflikti in porušeni odnosi bistveno vplivajo tudi na samo poslovno uspešnost in učinkovitost podjetja. 

​Mediacija lahko predstavlja hitro in učinkovito, predvsem pa zaupno in mnogo cenejšo rešitev kot je sodišča. Mediator bo s svojimi znanji vpletenim pomagal, da prekinejo bitko egov, zamer ter frustracij in vzpostavijo pogoje minimalne in normalne komunikacije, ki omogoči pogajanja. Ko mu to uspe, ko so se ljudje končno zopet pripravljeni pogovarjati »o poslu«, so dogovori in rešitve običajno mnogo bolj kreativni, kvalitetni in dolgoročni kot je to kadarkoli možno na sodišču. Podjetniki in ostali se tako lahko še naprej ukvarjajo s svojo dejavnostjo, delom, novimi idejami, ne pa da čas, denar in energijo izgubljajo v sodni bitki.

V POTENCIALU - Hiši mediacij na pogodbeni osnovi sodelujemo z najbolj izkušenimi slovenskimi mediatorji iz različnih področij (civilno, gospodarsko, delovno, družinsko..).  Več o možnostih mediacije in reševanju konfliktov v podjetjih >> 

​Spori med sosedi ali stanovalci v večstanovanjskih zgradbah so v Sloveniji zelo pogosti in lahko znatno ogrozijo kvaliteto življenja posameznika. Najsi gre za napačno parkiranje, onemogočanje dostopa, hrup ali kaj drugega – vse to so zadeve, ki nam lahko onemogočijo normalno bivanje in uživanje naše lastnine in prostega časa. Ker selitve mnogokrat niso mogoče, sodni postopki pa so dolgotrajni in dragi, lahko mediacija in mediator ponudi možnost dogovora. Seveda, če sta le oba vpletena pripravljena nanjo.

Na Dunaju je predsednica zavoda Potencial Maša Kociper skupaj z 20 mediatorji iz različnih držav razmišljala o tem, kako zagotoviti dolgoročno in uspešno delovanje mediacijskih programov (v javnem in privatnem sektorju).

Danes smo na drugem srečanju, po slabih petih urah, sklenili še en sporazum v družinski zadevi. Bivša partnerja, starša treh mladoletnih otrok in s kar nekaj skupnega premoženja, sta želela dogovor skleniti čim hitreje in brez posredovanja sodišča in odvetnikov. Več kot leto dni sta sama poskušala priti do dogovora, a brez uspeha. Mi smo se prvič sestali na začetku aprila, drugič danes in dogovorili smo vse potrebno: kdo bo imel skrbništvo nad otroci, kako bodo potekali stiki z drugim staršem, kakšna bo preživnina in kako naj se rezdeli skupno premoženje.

​Mediacija je tehnika reševanja sporov, ki je primerna praktično za vse vrste sporov – če le obstaja minimalna pripravljenost za dogovarjanje. Za mediatorja tudi ni ključno, da je poznavalec področja o katerem teče spor – to področje in samo vsebino spora običajno izjemno dobro poznata oba vpletena. Ona dva tudi najbolje razumeta v čem je dejanski problem in katere so možne poti do rešitve. 

​Mediator mora predvsem obvladati proces mediacije in mediacijske tehnike, ki mu omogočajo, da prekine bitko egov, zamer ter frustracij in vzpostavi pogoje minimalne in normalne komunikacije, ki omogoči pogajanja. Mediacija je zato primerna za vse vrste sporov, kjer teče spor o t.im. dejanskih vprašanjih – se pravi o vsebini in ne o pravu. Takšna pa je tudi večina problemov, le pravniki jih nato zakomplicirajo« in spremenijo v »pravne probleme«.

Tekmovalen tip je samozavesten in ni pripravljen na sodelovanje. Gre za posameznika, ki večinoma brez pomislekov zadovoljuje svoje interese na račun drugih. To je v moč usmerjen način reševanja konflikta – tekmovalen tip uporablja katerokoli vrsto (pre)moči, ki se mu zdi primerna za dosego njegovega cilja. To je lahko pozicija (naziv), fizična ali premoženjska premoč, sposobnost prepričevanja, izsiljevanje.. Tak tip tekmovalnost razume v smislu “postaviti se zase”, bodisi ker verjame, da ima prav, bodisi zato, ker želi preprosto (vedno) zmagati.

Prilagodljiv tip je nesamozavesten in sodelujoč – popolno nasprotje tekmovalnega. Ko se prilagaja pogosto zanemari svoje potrebe in interese zato, da bi zadovoljil potrebe in interese drugega. Prisoten je element “požrtvovalnosti”, ki jo ima ta tip za pomembno vrednoto. Prilagajanje ima lahko obliko nesebične velikodušnosti in “dobrodelnosti, lahko se kaže kot uboganje druge osebe, tudi ko mu to ne ustreza ali pa kot nekritično sprejemanje pogledov druge osebe.

Izogibajoč tip je nesamozavesten in zavrača sodelovanje (nesodelujoč). Taka oseba ne zadovoljuje niti svojih potreb in interesov, niti potreb in interesov drugih ljudi. Gre za osebo, ki se enostavno ne želi ukvarjati s konfliktom.. Izogibanje ima lahko različne oblike: diplomatsko izogibanja temi, prelaganje odločitve/pogovora na kasnejši čas ali pa preprosto vedno vnovičen umik iz “nevarne” situacije.

Sodelujoč tip je tako samozavesten kot pripravljen na sodelovanje - popolno nasprotje izogibajočega. Sodelovanje razume kot poskus dela (npr. pogovora) z drugimi v smeri iskanja rešitve, ki bo popolnoma zadovoljila interese in potrebe obeh. Tako sodelovanje med dvema osebama ima lahko tudi obliko raziskovanja nestrinjanj in različnih pogledov zato, da bi se na ta način naučili čim več drug o drugem.. Lahko pa se poskuša najti novo, kreativno rešitev za med osebni problem.

Kompromisen tip je zmeren tako glede samozavesti, kot glede sodelovalnosti. Cilj je najti ugodno, vzajemno sprejemljivo rešitev, ki delno zadovolji interese obeh strani. Sodi v sredino med tekmovalnim in prilagodljivim tipom reševalca konfliktov. Kompromisen tip popušča bolj kot tekmovalen, a manj kot prilagodljivi tip. Probleme naslavlja bolj direktno kot izogibajoč tip, hkrati pa pri raziskovanju problema ne gre tako v globino kot sodelujoč tip. V nekaterih situacijah to pomeni preprosto iskanje sredine med obema pozicijama, lahko pa gre tudi za izmenjavo (dobrin) ali iskanje hitre, na prvi pogled vidne “sredinske” rešitve.